Kako preprečiti vlago v novogradnji

Zakaj je pomembno preprečiti vlago?

Ometi, estrihi in barve v novogradnji vsebujejo veliko vode. Če se prehitro položijo talne obloge ali se vselimo v vlažen objekt, sledijo vonj, plesen in trajne poškodbe. Pravilno sušenje prepreči drage popravke. O sušenju estrihov si lahko preberete tudi v blogu.

Bistvo je v tem, da gradbena vlaga ni nekaj, kar izgine samo od sebe v nekaj dneh. Voda, ki je vgrajena v beton, ometih in estrihih, mora fizično izhlapeti skozi površino v zrak, od tam pa jo je treba odvesti iz prostora - bodisi s prezračevanjem, bodisi z razvlažilcem. Če ta proces prekinemo prezgodaj, denimo z oblaganjem sten ali polaganjem parketa, vlaga ostane ujeta pod površino in počasi povzroča škodo, ki je pogosto vidna šele čez mesece. Zato je smiselno sušenje razumeti kot enakovredno gradbeno fazo, ne kot postranski korak, ki ga je mogoče preskočiti zaradi hitrejšega roka vselitve.

Kje nastane vlaga v novogradnji?

Preden se lotimo sušenja, je koristno razumeti, od kod vlaga sploh prihaja. V novogradnji se viri vlage praviloma prekrivajo, kar pomeni, da se učinki seštevajo in je skupna količina vode v zraku pogosto večja, kot bi pričakovali.

• Mokra gradnja: beton, ometi, estrihi. Vsak od teh materialov med strjevanjem sprošča vodo, ki se je uporabila pri zamešanju - ta proces lahko traja tedne ali celo mesece, odvisno od debeline sloja.
• Vreme: dež in zrak v fazi gradnje. Objekt brez oken in vrat je pogosto izpostavljen padavinam, vlažen zrak pa se ujame v konstrukcijo še preden je ta zaprta.
• Navade: pomanjkljivo prezračevanje, zapiranje prostorov. Po zaključku grobih del se prostori pogosto zapirajo zaradi varnosti ali temperature, kar prepreči naravno izhajanje vlage.

Načrt sušenja po fazah

Sušenje novogradnje najbolje poteka postopoma, usklajeno z gradbenimi fazami. Vsaka faza ima svoje zahteve glede prezračevanja, ogrevanja in uporabe razvlažilca.

• Faza 1 - Groba gradnja: občasno prezračevanje, zaščita materialov. V tej fazi je največ vlage vezane v konstrukciji, zato je pomembno predvsem preprečiti dodatno namakanje (dež, sneg) in omogočiti osnovno kroženje zraka.
• Faza 2 - Ometi/Estrihi: razvlažilec + ventilatorji + prekinjeno prezračevanje. To je faza z največjo količino proste vode v zraku, zato je kombinacija razvlažilca in ventilatorjev najbolj učinkovita - razvlažilec zniža vlažnost zraka, ventilatorji pa pospešijo izhlapevanje s površin.
• Faza 3 - Barvanje: tanki nanosi, sušenje z razvlažilcem, brez pregrevanja. Prehitro sušenje z visoko temperaturo lahko povzroči razpoke na površini, zato je bolje vzdrževati zmerno temperaturo in nižjo vlažnost.
• Faza 4 - Zaključki: CM-test za estrihe, polaganje tal šele ob ustreznih mejah. To je zadnja priložnost, da preverite dejansko stanje vlage, preden zaprete tla s talnimi oblogami, ki naknadno onemogočajo izhlapevanje.

Najpogostejše napake (in rešitve)

Pri sušenju novogradenj se ponavljajo iste napake, ki podaljšajo časovnico projekta ali povzročijo poznejše težave z vlago in plesnijo.

• “Vselimo se in bo že suho.” → tvegano; vlaga se ujame v konstrukciji in počasi izhaja skozi stene, kar dolgoročno vodi v vonj po zatohlem in tveganje za plesen za pohištvom ali v vogalih.
• Ves čas odprta okna. → le, ko je zunaj suho; sicer razvlažilec. Prezračevanje v deževnem ali meglenem vremenu dejansko vnaša dodatno vlago v prostor, namesto da bi jo odvajalo.
• Brez meritev. → vgradni materiali zahtevajo preverjanje pred zaključki. Odločanje "na oko" ali po občutku pogosto podcenjuje preostalo vlago, ki je v globini estriha ali ometa še vedno visoka, čeprav je površina videti suha.

Kontrolni seznam pred vselitvijo

• Relativna vlažnost stabilno 50-55 %.
• CM-test na kritičnih površinah.
• Brez vonjav in vizualne kondenzacije.
• Dokumentirane meritve zadnjih 48-72 ur.

Priporočamo, da vrednosti beležite v preprosto tabelo z datumom, uro in izmerjeno vlažnostjo - tako boste imeli jasen dokaz, da je bil prostor pred vselitvijo dejansko suh, kar je koristno tudi v primeru poznejših reklamacij ali sporov z izvajalci.

‍

Želite, da je novogradnja suha in pripravljena na varno vselitev? Preverite koliko vlage mora biti v zraku ali izpolnite obrazec spodaj in najamite razvlažilec zraka.

Izbira pravega razvlažilca za novogradnjo

Velikost prostora in faza gradnje določata, kakšno kapaciteto razvlažilca potrebujete. Za manjše prostore do 30 m², kot so posamezne sobe ali kopalnice, praviloma zadostuje razvlažilec s kapaciteto 10-20 l/dan. Za srednje velike prostore med 30 in 70 m², na primer dnevne sobe z odprtim tlorisom ali manjše stanovanje v fazi ometavanja, je smiselnejši razvlažilec s kapaciteto 20-40 l/dan. Pri večjih površinah nad 70 m² ali pri intenzivnem industrijskem sušenju več prostorov hkrati pa so primernejši razvlažilci s kapaciteto 40-70 l/dan, po potrebi tudi več naprav hkrati.

Pri Frisemi je najem razvlažilca mogoč že od 9 €/dan, pri tedenskem najemu pa velja 5 % popust od petega dne (skupaj 45-57 €), pri najemu 10 dni ali več 10 % popust (od 81 €), pri najemu 30 dni ali več pa 15 % popust (od 230 €). Dostava iz Domžal je na voljo za 0,63 €/km, samoprevzem pa je brezplačen. Najem poteka v petih korakih: povpraševanje prek obrazca ali telefona z okvirnim izračunom cene, potrditev in dostava (pogosto že isti dan), namestitev z navodili, uporaba med najemom s telefonsko podporo po potrebi, ter vrnitev opreme z računom in po želji poročilom o meritvah vlage. Za več o izbiri prave kapacitete si lahko preberete tudi članek kako izbrati razvlažilec zraka.

Zaključek

Preprečevanje vlage v novogradnji zahteva potrpežljivost in pravilno zaporedje sušenja - z rednim spremljanjem, CM-testi in po potrebi razvlažilci se izognete plesni in poškodbam, preden se vselite.

Pogosta vprašanja o vlagi v novogradnji