- Zidna plesen se najpogosteje pojavlja v kopalnicah, kuhinjah, kleteh in ob okenskih okvirjih.
- Znaki so temne pike, vlažen vonj in luščenje barve ali ometa.
- Plesen lahko poslabša kakovost zraka in je zdravstveno tvegana, zlasti za dihala.
- Preventiva vključuje vzdrževanje vlažnosti na 40-60 %, redno zračenje, ustrezno izolacijo in uporabo razvlažilca.
Kaj je zidna plesen
Zidna plesen je mikroorganizem, ki uspeva v vlažnih in toplih pogojih. Najpogosteje jo najdemo v prostorih z visoko vlažnostjo in slabim prezračevanjem. Za razvoj plesni na steni sta potrebna dva pogoja hkrati - dovolj visoka vlažnost površine in ustrezna temperatura, zato se plesen redko pojavi hitro, temveč se razvija postopoma, pogosto več tednov, preden postane vidna s prostim očesom.
Kje se pojavlja
- Kopalnice, zlasti v kotih in okoli tušev.
- Kuhinje, predvsem ob kuhinjskih elementih in napah.
- Kleti in garaže.
- Okenski okvirji in stene ob toplotnih mostovih.
Znaki, da imate težavo
- Temni madeži na stenah (črni, zeleni ali rjavi).
- Neprijeten zatohli vonj.
- Luščenje barve ali ometa.
- Pojav alergijskih simptomov pri stanovalcih.
Pogosto plesen najprej opazimo po vonju, šele nato po videzu - zatohel, vlažen vonj se pojavi, še preden so madeži na steni opazni s prostim očesom, zlasti za pohištvom ali v kotih, ki jih redko pregledujemo. Če ta vonj zaznate, je smiselno preveriti stene za pohištvom, v spodnjih vogalih zunanjih zidov in okoli okenskih okvirjev, saj so to najpogostejša mesta zgodnjega razvoja plesni.
Zakaj nastaja zidna plesen
Najpogostejši vzrok zidne plesni je kondenzacija - ko topel, vlažen zrak iz notranjosti prostora pride v stik s hladnejšo površino zunanje stene, vodna para v zraku kondenzira v tekočo vodo. To se najpogosteje dogaja na mestih toplotnih mostov, torej tam, kjer je toplotna izolacija stavbe šibkejša (vogali, nadprag oken, robovi armiranobetonskih plošč). Poleg tega k nastanku plesni prispevajo tudi slabo prezračevanje, sušenje perila v zaprtih prostorih, prenizka temperatura ogrevanja v posameznih sobah ter pohištvo, postavljeno pretesno ob zunanje stene, kar prepreči kroženje zraka in poveča lokalno vlažnost. V primeru novogradenj je plesen lahko posledica preostale gradbene vlage, ki še ni popolnoma izhlapela - več o tem v članku Vlaga v novogradnji in kako jo preprečiti.
Zakaj je zidna plesen nevarna
Zidna plesen ni le estetska težava - lahko povzroča:
- Draženje dihal in kašelj.
- Alergijske reakcije in kožne izpuščaje.
- Poslabšanje astme in kroničnih bolezni dihal.
- Slabšanje kakovosti zraka v prostoru.
Pri odločanju, ali gre za manjšo, obvladljivo površino ali za resnejšo težavo, je koristno merilo velikost prizadete površine in globina prodiranja v material - površinska plesen na plitki plasti ometa se pogosto da obvladati sama, medtem ko plesen, ki je prodrla globlje v zid ali se pojavlja na več mestih hkrati, praviloma zahteva strokovno sanacijo.
Kako odstraniti zidno plesen
- Nosite zaščitno masko in rokavice.
- Majhne površine očistite s sredstvom proti plesni ali z raztopino kisa in vode.
- Večje površine ali globoko prodirajočo plesen prepustite strokovnjakom.
- Odpravite vir vlage - sanirajte zamakanja, izboljšajte izolacijo in prezračevanje.
Preprečevanje ponovne rasti
- Vzdržujte vlažnost med 40 % in 60 %.
- Redno prezračujte, zlasti po kuhanju in tuširanju.
- Poskrbite za dobro toplotno izolacijo.
- Uporabljajte razvlažilec zraka v prostorih, kjer se vlaga hitro nabira.
Nasvet: Po čiščenju manjše plesni preverite vlažnost prostora s higrometrom - če vrednost presega 60 %, se bo plesen po vsej verjetnosti vrnila, tudi če je površina videti povsem čista.
Vloga razvlažilca pri odpravljanju plesni
Čiščenje vidne plesni je le prvi korak - če ostane vzrok (previsoka vlažnost zraka) nespremenjen, se plesen praviloma vrne v nekaj tednih. Razvlažilec zraka zniža relativno vlažnost prostora pod raven, pri kateri spore plesni lahko kalijo, kar je še posebej pomembno v prostorih, kjer zračenje samo po sebi ne zadostuje - kleti brez oken, kopalnice brez naravne ventilacije ali prostori s trajno prisotnim toplotnim mostom. Za manjše prostore, kot je kopalnica ali otroška soba, zadostuje naprava zmogljivosti 10-20 l/dan, za večje bivalne prostore pa 20-40 l/dan. Namesto nakupa naprave, ki jo boste uporabljali le občasno, je pri Frisemi na voljo najem že od 9 €/dan, z dostavo iz Domžal po ceni 0,63 €/km. Če je plesen posledica sanirane poplave ali zamakanja, si oglejte tudi Najboljše načine za preprečevanje plesni po poplavi in Kako preprečiti plesen v stanovanju.
Zaključek
Zidno plesen je najlažje obvladati, če jo prepoznate zgodaj in takoj odpravite vzrok vlage - redno prezračevanje, vzdrževanje vlažnosti pod 60 % in po potrebi uporaba razvlažilca preprečijo, da bi se vrnila.